O projektu Zdrava mesta

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), ki pri Združenih narodih skrbi za zdravstveno in socialno varnost človeštva, že dolgo opozarja na zastoje v zdravstveni in socialni oskrbi prebivalstva. Te potrebe po svetu rastejo hitreje kot materialna in strokovna pripravljenost za njihovo zadovoljitev. Leta 1984 so članice SZO sprejele strategijo "Zdravje za vse", katere temeljna načela so:

zmanjševanje razlik v obravnavi posameznikov in posameznih skupin prebivalstva; skrb za boljše zdravje in večjo kakovost življenja s preusmeritvijo pozornosti od zdravljenja bolezni k skrbi za zdravje; spodbujati aktivno sodelovanje javnosti v procesu doseganja ciljev "Zdravja za vse", kar je mogoče doseči le z intenzivnim obveščanjem, spodbujanjem in vključevanjem prebivalstva v vse družbene dejavnosti; razvijati sodelovanje na različnih področjih, saj zdravje prebivalstva ni stvar zdravstva, ki se ukvarja zlasti z boleznimi, temveč predvsem drugih področij; razvijati sistem osnovne zdravstvene oskrbe, kar pomeni zadovoljevati najosnovnejše potrebe prebivalstva in s tem preprečevati pozne posledice; sodelovati in združevati se na mednarodni ravni s ciljem izmenjave informacij in izkušenj.

Druga pomembna prelomnica v obstoju projekta Zdrava mesta je sprejem Ottawske listine leta 1986, ki je natančneje opredelila promocijo zdravja. Doživela je izreden odmev po vsem svetu. Je osnova za oblikovanje državne in regionalne politike promocije zdravja, pa tudi za razvoj projektov in raziskovalnih programov ter izobraževanje in usposabljanje na tem področju. Osnovni elementi, ki predstavljajo strateški okvir te listine so:

pospeševanje zdravju naklonjene javne politike, prizadevanje za zdravo okolje, večje sodelovanje javnosti, izboljšanje sposobnosti posameznika, preusmeritev zdravstvenih služb.

Zdrava mesta so dolgoročen mednarodni projekt, ki je zaživel leta 1986 v Lizboni, pod okriljem Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljevanju SZO) za Evropo, kot skupni projekt Sektorja za pospeševanje zdravja in Sektorja za varstvo okolja. Je primer uveljavljanja načel strategije "Zdravje za vse" in promocije zdravstva v mestnem okolju, kot jo določa Ottawska listina. Do danes je prerasel v mednarodno gibanje, saj je v 3 mednarodnih in 30 nacionalnih mrežah povezanih že preko 1000 mest. Med njimi je 46 projektnih mest, ki zagotavljajo svež pretok informacij in idej, potrebnih za uresničevanje projekta. Iz rasti in vizije svetovne mreže zdravih mest, je razvidna prava vrednost projekta.

Projekt si prizadeva, da bi vsako mesto vodilo zdravo javno politiko. Slednja se izraža v večji skrbi za zdravje, v izboljšanju zdravstvenega stanja prebivalcev, v varovanju mestnega okolja, predvsem pa v upoštevanju predlogov meščanov za boljše življenje v mestu. Zdrava mesta so zavest o pomembnosti varovanja zdravja. Zdravje ni le to, da nismo bolni, je stanje celotnega fizičnega, duševnega in socialnega dobrega počutja. Nastaja tam, kjer živimo, delamo in se ljubimo. Je dobro mnenje o sebi, o svojem okolju in o svojem mestu. Projekt izhaja iz načela, da zdravstveno osveščeni prebivalci in širša družbena skupnost prevzemajo večjo odgovornost za izboljšanje lastnega zdravja in kakovosti življenja nasploh, zlasti v mestnem okolju. Na kakovost življenja vplivajo številni dejavniki, kot na primer: človekove pravice in svoboščine ter možnosti za njihovo uresničevanje (brezposelnost, življenjski standard), delovne in bivalne razmere, družbene neenakosti, revščina, izraba prostega časa, družinska sreča, mir, zdrava prehrana, odsotnost kajenja, urejeno okolje in drugo.

Novost je aplikacija Zdravje v regiji - s pregledom ključnih kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v statistilni regiji v primerjavi s Slovenijo, ki je dosegljiva na naslovu - http://obcine.nijz.si/?leto=2019 .

Prispevek o Tednu zdravega mesta v letu 2019 na RTVSLO.